Zgodovina

Rojstni datum ajdovske knjižnice je 17. april 1864. Tega dne je dr. Karel Lavrič odprl enajsto slovensko čitalnico. V svojem slavnostnem govoru je poudaril pomen gospodarskega napredka za duhovni razvoj naroda. Pevci iz Vipave in Trsta ter godci iz Gorice so pripravili kulturni program.
Narodna čitalnica je zaživela, njen namen je bil "duha buditi in bistriti s podučivnim čitanjem časnikov in knjig slovenskih pa tudi drugih narodov, ..."
V nasprotju s kazino, ki je bila zaprta in zgolj za člane, je bilo delovanje čitalnice namenjeno vsem ljudem. Knjiga je tako začela pot med ajdovske bralce in še kakšen izvod njenega fonda ima odtisnjen žig "Slovenska čitalnica v Ajdovščini". Duša vsega dogajanja je bil dr. Karel Lavrič, goriški narodni buditelj, ki ni nastopal samo v Ajdovščini, pač pa tudi drugod- v Vipavi, Solkanu, Tolminu. 4. oktobra 1864 je vipavskim dijakom, ki so pripravili "besedo" v ajdovski čitalnici, polagal na srce:"Vsa skrb naj vam bode za naš jezik, za klasike kakršnega koli naroda, in za prav temeljno in obširno znanje."
Morda vsa leta niso bila enako bogata in uspešna. Okrog leta 1905 - 1907 pa se je začelo premikanje: Lavričev idejni učenec dr. Artur Lokar se je po službovanju v Kanalu vrnil v Ajdovščino. Kulturno življenje se je prerodilo, knjižnici je Lokar dal Lavričevo ime. K delu je pritegnil Pavla Plesničarja, nadučitelja Janeza Kavsa, Emo Godina, Ido Feiglovo, Angelo Žigonovo. Knjige so bile spravljene v štirih omarah v sedanji občinski stavbi, bilo jih je približno 2600, izposojali pa so jih vsako nedeljo med enajsto in dvanajsto uro. Največ je bilo leposlovja, nekaj tudi poljudnoznanstvenih knjig, od revij pa Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovan, Vrtec, Angelček. Okrog leta 1922 so prvič ločili mladinsko literaturo od drugih knjig. Katalog je bil tipkan seznam knjig, imenitni Ajdovci so bili člani, plačevali članarino, drugi izposojevalci pa izposojnino. Z zbranim denarjem in darovi so kupovali nove knjige. Tako je bilo do leta 1926. Predsednik knjižnice dr. Artur Lokar je umrl, fašisti so nameravali knjižnico uničiti. Knjižničarski odbor je to na nek način izvedel in knjižnica je prek noči izginila.

LokarPisatelj Danilo Lokar je selitvi dal literarno podobo: "Šestindvajstegea leta je kuharica pri karabinjerjih v trgu prinesla v trgovino, kjer je kupovala jestvine, novico, kakor jo je bila pa ujela. "Marešal", je rekla, "pravi: Letos nam ne bo treba kupovat za zimo drv, letos bomo imeli drugega goriva zadosti. ZAplenili bomo Lavričevo javno knjižnico in kuriva bo odveč. Knjige so vse slovenske." Upokojeni učitelj, ki je v trgovini novico po naključju ujel, jo je prodal dalje, zanimala ga je usoda knjižnice. Še isti večer, bolj natančno še isto noč je trojica ljubiteljev bukev in domače knjižnice to knjižnico prenesla iz občinskega prostora v sosednji farovž. Tudi farovž je bil v občinskem prostoru, vendar ni bil vsakomur pristopen, ni bil tako na očeh in, kar je bilo glavno, ni bil "še na vrsti". Sanitejec, cerkovnik in stara knjižničarka Angela so opravili to veledelo do jutra, prenašali so knjige vso noč. Ko so se ob prvem svitu razhajali, je menila Angela, ki ji je bila zvestoba zapisana v njenih očeh: "Zdaj pride najtežje opravilo. Kam bi knjige poskrili za naprej?!" Sanitejec je odgovoril: "Misel že imam, ves čas sem tuhtal. Nekaj jih bo šlo v opekarno, nekaj dalje v vas pod goro, nekaj k teti Hani." Ko so se bili že razšli, se je vrnil za knjižničarko in ji zagotovil: "Vozniki prihajajo iz vasi vsak dan. V vrečah bodo odpeljali, kolikor bodo mogli sprejeti." Tako so prišle knjige v zaselek nad fužino in v hišo k teti Hani.
Teta Hana je bila Hana Bratina, sorodnica Jele Lokarjeve. Po vojni, 1945 je Just Buda s svojo družino in nekaterimi starimi Ajdovci začel zbirat knjige nekdanje Lavričeve knjižnice. Zbrali so okrog 900 zvezkov, ki so postali temelj Ljudske knjižnice v Ajdovščini. Najprej je bila v domu Budovih, potem v Lokarjevem drevoredu, v hiši Viktorja Vodopivca, pa spet... Miklavž Feigel, ki je kmalu zašel med prostovoljne knjižničarje, je zapisal: "Lavričevo knjižnico sem začel obiskovati leta 1948. Takrat je imela prostore v med vojno požganem in nato delno porušenem gradu, kjer je sedaj blagovnica Nanos . Nato se je preselila v hišo pisatelja Lokarja na Prešernovi ulici in čez nekaj let v Vodopivčevo hišo v Lokarjevem drevoredu."
Do leta 1959 so za knjižnico skrbeli ljubitelji. Od tega leta dalje pa na novo ustanovljena Vojkova delavska univerza. Do 4. aprila 1968. Skupščina občine je tega dne z odlokom ustanovila samostojno matično ustanovo Lavričevo knjižnico.

Knjižnica Ajdovščina Knjižnica je dobila staro ime, nove prostore (Gregorčičeva 18), prvo strokovno delavko Ano Pavlin Florjančič, imela je 5.200 enot, 18 naslovov revij in urejena je bila po prostem pristopu. Nastajati sta začela UDK in AI katalog.
1969 so bile vpisane v inventarno knjigo tudi vipavske knjige. Kot matična knjižnica je začela povezovati šolske knjižnice, knjižnice posvetnih društev, pomagala je s strokovnimi nasveti.
1971 je bila ustanovljena Temeljna kulturna skupnost, knjižnica je dobila reden vir financiranja, nabavila si je nekaj opreme in tega leta vpisala 1800 novih knjig. Prvič je bila ustanovljena skromna potujoča knjižnica, knjige je izposojala na Colu.
1972 je Lavričeva knjižnica izdelala program razvoja knjižničarstva v občini Ajdovščina
1973- novo izposojevališče: Tekstilna.
1974- Podnanos, vipavska knjižnica se je preselila v nove prostore.

Knjižnica Vipava 1975- bibliobus: potujoča knjižnica za tri občine (Ajdovščina, Nova Goriva in Tolmin) Knjiga tako prihaja v 25 krajevnih skupnosti in štiri podjetja.
1986- izposojevališče v Dobravljah. V vseh svojih izposojevališčih skrbi za 63.500 knjig, urejene so po prostem pristopu, vodi AI, UDK in naslovni katalog.
V letu 1950 je Just Buda zapisal, da so si bralci izposodili 4.888 knjig. V letu 1992 pa 49.978 knjig.
Lavričeva knjižnica je tik pred 130 letnico obstoja dobila nove prostore, nove možnosti za delo in za izpolnjevanje misli svojega ustanovitelja: "Vsa skrb naj vam bode za naš jezik za klasike kakršnegakoli naroda, in za prav temelnjo in obširno znanje."