O svojih kolumnah ali stolpicah, ki so izhajale v dveh časnikih, Latniku in Prepihu, in so zdaj zbrane v knjigi Ob(i)čajnice, avtorica pravi: »Piši, mi je naročil Ivan Mermolja Iče. Nobeno izmikanje ni pomagalo. To so domače naloge, je strogo profesorsko pribil, in ti veš, da je domače naloge treba pisati. Zamikala me je zakonitost stolpice, v kateri mora biti vedno poudarjeno osebno stališče pisca ali piske. In tako sem pisala, ne o velikih temah, o vsakdanjem življenju, zdelo se mi je, da poznam samo navadno življenje, o stvareh, ki so se dogajale okrog mene, ki so me veselile ali žalostile, me mučile in se mi je zdelo, da bi morda spodbudile odziv in razmišljanje bralca ali bralke. Odzivi so bili, dobri in manj dobri, pohvalni in zmerjajoči, obojih sem bila vesela, saj človek o prebranem vedno pove svoje lastno stališče. Po mnogih letih sem jih prebrala in žal spoznala, da se svet, v katerem živim, še vedno spopada z enakimi problemi, le da so globlji in celo manj razrešljivi, kot so bili v času nastanka zapisov. In še več jih je. Kot da bi se ne premaknili, kot da nam je lepo, če problemov ne rešimo. Vesela bom, če bo kakšna zapisana misel spodbudila k ustvarjalnemu in kritičnemu razmišljanju novega bralca ali bralko.«
Ko bereš kolumne Ivane Slamič, si sproti zamišljaš, kaj boš rekel o njenem dojemanju sveta in življenja, o njeni misli, njenem čustvovanju, njenem zapisu. In le kako kolumno naprej te elegantno in prijazno razoroži, ker vse, kar si se namenil o njej povedati, pove sama – z nasmehom, samoironijo in naravno skromnostjo. (Ludvik Kaluža)
Knjigo je mogoče kupiti tudi v vseh enotah Lavričeve knjižnice, jo naročiti po telefonu
05 3644 251 ali na e-naslovu mateja.leskovec@ajd.sik.si.
Cena knjige je 20,00 EUR.
