Na osrednji slovesnosti, ki jo je ob Dnevu splošnih knjižnic, 20. novembru, v Celju pripravilo Združenje splošnih knjižnic Slovenije (ZSK), je Lavričeva knjižnica Ajdovščina prejela nagrado za najboljši projekt s področja storitev za uporabnike. Prestižno stanovsko nagrado je knjižnica prejela za ureditev Lokarjeve pohodne poti, ki je del Slovenske pisateljske poti.
Lavričeva knjižnica je skrbnica dela zapuščine ajdovskega zdravnika in pisatelja, prejemnika Prešernove nagrade, dr. Danila Lokarja. Del zapuščine je shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani. Na pisateljevo delo in življenje knjižnica opozarja na več načinov, med njimi s stalno razstavo v osrednji knjižnici v Ajdovščini. Skrbi pa tudi za spominsko sobo s prikazom dela Lokarjeve osebne knjižnice in osebnih predmetov v Lokarjevi hiši, ki jo je samo v letu 2023 pod strokovnim vodstvom knjižničarjev obiskalo več kot 300 otrok in odraslih iz Vipavske doline in iz drugih krajev Slovenije. Soba je bila odprta pred desetimi leti, ob 120. obletnici pisateljevega rojstva. Od tedaj je knjižnica izdala tudi več knjig z Lokarjevimi novelami (Tri novele) oziroma s prepisi dnevnikov (Ajdovski Lokarji in prva svetovna vojna. Pisma in roman Leto osemnajsto; Danilo Lokar. Dnevniki 1983–1988; Danilo Lokar. Dnevnik 1943–1945). Dnevniki so izšli po pregledu in prepisu dela literarne dediščine, kar je delo Ivane Slamič.
Zadnji od dnevnikov je izšel ob zaključku Lokarjevega leta, v katerem je knjižnica med 9. majem 2022 in 9. majem 2023 praznovala 130-letnico pisateljevega rojstva. Zaznamovala ga je z nizom devetih literarnih večerov z udeležbo uglednih sogovornikov: pisateljev, filozofov, učiteljev in profesorjev ter univerzitetnih predavateljev, zgodovinarjev, prevajalcev, zdravnikov, raziskovalcev … Njihovi prispevki so objavljeni v zborniku.
130. obletnici pa daje posebno težo ureditev Lokarjeve pohodne poti. Ta je trajni literarni pomnik, ki že z imenom nagovarja uporabnike. Cilj je Lokarja zasidrati v kolektivno zavest prebivalstva, ga umestiti v domače okolje in spodbuditi ponos na njegovo literarno delo, ki je v veliki meri spodbujeno ravno s pokrajino. Pohodnika, predvsem od drugod, vabi, da s pomočjo informacij na tablah spozna dr. Danila Lokarja kot pisatelja in izjemnega poznavalca literarnih snovanj in smeri, zdravnika, ki je poslušal predavanja Sigmunda Freuda, iz njegovih del pa je mogoče razbrati celo zdravstvene težave prebivalcev iz doline, Ajdovca in svetovljana, mecena prijatelja in slikarja Vena Pilona … Pot poudarja Lokarjevo navezanost na domače kraje, steze, hribe, naravo, ljubezen do sprehodov, izvira Hublja, do Lokavščka s tolmuni, kjer se je kopal.
Lokar je ostal v spominu številnih Ajdovcev kot vsakodnevni sprehajalec in pohodnik, pripovedovalec o stezah, ki jih je prehodil, in o veselju ob tem. Pohodna pot zato izpostavlja pisateljevo ljubezen do gibanja v naravi, kar je pomembno za zdravje in duševno stabilnost, s tem spodbuja tudi k zdravemu načinu življenja.
Gre torej za literarno pot, ki nas spodbuja h gibanju, spoznavanju naše literarne dediščine in branju slovenske literature. Pohodno pot smo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev načrtovali kot del Slovenske pisateljske poti – SPP, torej kot del nacionalnega projekta, ki je v izgradnji. Pri oblikovanju likovnega materiala, označevalnih in informativnih tabel smo se zgledovali po predlogah društva. Pot smo označili s tablicami, na katerih je nalivno pero Slovenske pisateljske poti ter s talnimi oznakami v enakih barvah. Na pot smo postavili štiri informativne table, kjer smo zapisali namen poti, povezanost lokacije table s pisateljem in dodali odlomke iz pisateljevih del.
Knjižnica želi v prihodnosti pot podaljšati v smeri Ustij in jo povezati z Vipavskim Križem in Janezom Svetokriškim. Občina Ajdovščina je namreč edina, ki ima na seznamu SPP kar dva avtorja. V nadaljevanju pa je želja povezati ajdovski del poti z drugimi sosednjimi občinami. Direktor knjižnice Artur Lipovž je ob prejemu nagrade kot pomembno poudaril ravno vključitev splošnih knjižnic in lokalnih skupnosti v izgradnjo SPP.
Priprave na ureditev Lokarjeve pohodne poti so trajale dve leti. Vsebinsko in lokacijsko ter izvedbeno so jo začrtali zaposleni, s projektom so se še posebej ukvarjali Franka Koren, Marija Bajc, Viktorija Kante in Artur Lipovž, z izjemnim sodelovanjem poznavalke življenja in dela dr. Danila Lokarja Ivane Slamič ter s pomočjo naše nekdanje sodelavke Zdenke Žigon. Neprecenljiva je bila pomoč vseh zaposlenih pri izvedbi in promociji projekta.
Pot je bila v mnogočem zasnovana tudi na pogovorih z domačinoma Danilom Jejčičem in Antonom Bavčarjem ter nekaterimi drugimi. Likovno je bila pot zasnovana v sodelovanju z DSP in Leno Likar ter arhitektom Viljemom Fabčičem.
Pri izvedbi so zaprosili za pomoč KSD Ajdovščina, Zavod za gozdove, Društvo DOLI iz Lokavca, občinske strokovne službe, Silvestra Peljhana, Marka Bratino in druge. Pot vodi od Lokarjeve hiše čez Lavričev trg do Lokavščka in ob njem v smeri naselja Gorenje do izvira Hublja, od tu pa po drugem bregu na izhodišče. Dolga je okoli 8 km, traja dve do tri ure, ni zahtevna in je primerna za vse generacije. Označena je s stiliziranim nalivnim peresom.
Po dveh letih številke kažejo, da je Lokarjeva pohodna pot zaživela, po njej se podajajo tako posamezniki kot organizirane skupine. Razveseljivo je, da pohod v lastni režiji organizira Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, ki je poskrbela tudi za kulturni program ob odprtju in tudi sama, tako samostojno kot v izjemnem sodelovanju s knjižnico, skrbi za medgeneracijski prenos znanja Lokarjevega imena. Po poti so se napotile pohodniške skupine tudi od drugod. S tem dopolnjuje celovito dediščinsko ponudbo gornje Vipavske doline.
AL
Več o Lokarjevi poti si lahko preberete TUKAJ.
Foto: arhiv LKA